V torek, 14. maja bo na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani celodnevni posvet z naslovom Nace Šumi: ob stoletnici rojstva. Slovenska Matica pa vabi na dve predavanji: prof. dr. Maruše Bradač z naslovom James Webbov vesoljski teleskop in prve galaksije (14.5.) in pa o jezikovnih temah: dr. Herta Maurer-Lausegger Ziljsko narečje s filmsko dokumentacijo blaškega govora v občini Štefan na Zilji na avstrijskem Koroškem ter dr. Rada Cossutta z naslovom Slovenski govori Tromeje: dialektološki dokumentarec Rateče, nekoč in danes (15.5.).
V torek, 14. maja bo na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani celodnevni posvet z naslovom Nace Šumi: ob stoletnici rojstva. Slovenska Matica pa vabi na dve predavanji: prof. dr. Maruše Bradač z naslovom James Webbov vesoljski teleskop in prve galaksije (14.5.) in pa o jezikovnih temah: dr. Herta Maurer-Lausegger Ziljsko narečje s filmsko dokumentacijo blaškega govora v občini Štefan na Zilji na avstrijskem Koroškem ter dr. Rada Cossutta z naslovom Slovenski govori Tromeje: dialektološki dokumentarec Rateče, nekoč in danes (15.5.).
Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče
Pred odprtjem evropske prestolnice kulture smo v Doživetjih narave predstavili povsem novo pot, ki odseva zgodovino, korenine, rane in ponovni razcvet območja med Oglejem in Sveto Goro: Goriški camino. Dolg je 82 km in razdeljen na štiri etape. Ideja o njem je zorela že dlje časa iz potrebe povezati obe starodavni in romarski svetišči. Vodja projekta na slovenski strani Nace Novak je spregovoril o vsem, kar mora romar vedeti, preden prime za popotno palico, pa tudi o snovanju idej za naprej.
Na letošnjem Novoletnem srečanju treh Slovenije, ki je v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem potekalo pod geslom Živeti s preizkušenim upanjem, so na okrogli mizi mladih iz Slovenije, zamejstva in zdomstva govorili: Verena Smrtnik, Andrej Žnidar, Pavli Čertov in voditelj Klemen Ban.
Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.
Gostja Kulturnih utrinkov je bila prof. dr. Urška Perenič, ki se že desetletje in pol intenzivno ukvarja z opusom pisatelja Borisa Pahorja. Predstavila nam je zbornik “Jaz pa nikoli nisem sanjal” Opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem. Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska.
Nekateri ljudje nikoli ne stopijo na igrišče, ampak ob njegovem robu držijo vse niti igre v svojih rokah. Ko pa najbolj notorični stric iz ozadja pri svoji visoki starosti znova stopi v ospredje, je to znak, da je igra že zdavnaj razpadla, da gledalci odhajajo in da se koncept delovanja pogreza sam vase. Milan Kučan, največji politični nasprotnik vladarja desnice Janeza Janše, zadnji šef partije in prvi slovenski predsednik, se je v teh dneh dvakrat pojavil v soju žarometov; najprej na strankarskem dogodku Socialnih demokratov, kjer je skupaj s »ponosnim naslednikom« Markom Koprivcem govoril na okrogli mizi o prihodnosti slovenske politike, potem pa še v oddaji Politično na javni Radioteleviziji Slovenija pri prijazni voditeljici Tanji Gobec.
Zakaj ji šamrole razpokajo, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj testo ohlapno zavija, naj ga nič ne nateza. Ovija naj poševno in pazi, da naslednja plast pokrije prejšnjo.
Ob 10. Teden pisanja z roko 2025 se je zvrstilo kar nekaj dogodkov in delavnic. Ker v naši dobi tehnologije oz. tipkovnic vse manj pišemo z roko, so med nami ljudje, ki so prepričani, da je ta finomotorična spretnost nujna za zdrav otrokov razvoj, dobro pa dene tudi odraslemu človeka. Gostja je bila predsednica Društva Radi pišemo z roko Nadja Lazar.